Zmanjšanje strupenih kemikalij in plesni je ključnega pomena za dobro kakovost zraka v šolah.
Vzpostavitev predpisov za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih in mejnih vrednosti za pogosta onesnaževala zraka na mestih, kjer se zbira občutljivo prebivalstvo, je ključni začetek (Vlaamse Regering, 2004; Lowther et al., 2021; UBA, 2023; Gouvernement de France, 2022).
Jasne vire izpostavljenosti onesnaževalcem zraka v zaprtih prostorih, kot so čiščenje, barvanje itd., je treba organizirati tako, da se izpostavljenost otrok zmanjša na najmanjšo možno mero, in sicer tako, da se izvajajo po pouku, z uporabo čistilnih izdelkov in materialov z nizkimi emisijami, dajanjem prednosti mokremu čiščenju, vgradnjo sesalnikov s filtri HEPA, zmanjšanjem uporabe strupenih kemikalij in uporabo tehnologij, kot so vpojne plošče (površine, zasnovane za lovljenje določenih onesnaževal) in spremljanje CO2 v učilnicah kot indikator kakovosti zraka v zaprtih prostorih.
V večini šolskih okolij je lahko kakovost zunanjega zraka glede na več parametrov boljša od kakovosti zraka v zaprtih prostorih, prezračevanje pa je glavno orodje za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih v učilnicah in laboratorijih.Znižuje raven CO2 in tveganje za bolezni, ki se prenašajo z aerosoli, odstranjuje vlago (in s tem povezana tveganja za plesen – glejte spodaj), pa tudi vonjave in strupene kemikalije iz gradbenih proizvodov, pohištva in čistilnih sredstev (Fisk, 2017; Aguilar et al., 2022).
Prezračevanje stavb je mogoče izboljšati z:
(1) odpiranje oken in vrat za vnos zunanjega zraka,
(2) uporaba naprav za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo (HVAC) in zagotavljanje pravilnega delovanja izpušnih ventilatorjev v kopalnicah in kuhinjah ter (3) posredovanje potrebnega osnovnega znanja in navodil študentom, staršem, učiteljem in osebju
(Beregszaszi et al., 2013; Evropska komisija et al., 2014; Baldauf et al., 2015; Jhun et al., 2017; Rivas et al., 2018; Thevenet et al., 2018; Brand et al., 2019 ; WHO Evropa, 2022).
Čas objave: 19. maj 2023